Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sodobni vojaški izzivi - leto 2019

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.0
Liliana Brožič
Uvodnik
STRATEŠKE KOMUNIKACIJE IN OBOROŽENE SILE

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.00
Liliana Brožič
EDITORIAL
STRATEGIC COMMUNICATIONS AND THE ARMED FORCES

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.X
Marjan Malešič
UVOD
STRATEŠKO KOMUNICIRANJE NA VARNOSTNEM PODROČJU

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.XX
Marjan Malešič
INTRODUCTION
STRATEGIC COMMUNICATION IN THE FIELD OF SECURITY

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.1
Iris Žnidarič
STRATEGIC COMMUNICATION(S) – KAKŠNA JE RAZLIKA?
STRATEGIC COMMUNICATION(S) - WHAT IS THE DIFFERENCE?

Članek temelji na terminološkem pristopu k dilemi glede tega, kako razlikovati med angleškima zvezama strategic communications in strategic communication in ali je to sploh potrebno. Na podlagi različnih kontekstov je v članku tematika obravnavana z jezikoslovnega in terminološkega stališča, pri čemer je pojasnjenih nekaj temeljnih terminoloških pojmov, ki so potrebni za razumevanje analize, ki sledi. Cilj članka je s terminološkim pristopom ugotoviti, ali zvezi delujeta kot sinonima ali kot dva različna koncepta in ali je sploh mogoče postaviti jasno ločnico.
Ključne besede: Terminologija, koncept, strateško komuniciranje, strateške komunikacije, Nato.

This article is based on a terminological approach to the dilemma of how to differentiate between the phrases strategic communications and strategic communication, and whether it is necessary. On the basis of different contexts, it approaches the subject from a linguistic and terminological point of view, defining some basic terminological terms to assist the reader in understanding the analysis which follows. With this terminological approach it aims to establish whether, in practice, the two phrases function as synonyms or as two different concepts, and whether a clear-cut line can be established.
Keywords: Terminology, concept, strategic communication, strategic communications, NATO.

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.2
Eva Moehlecke de Baseggio
Olivia Schneider
Tibor Szvircsev Tresch
#VKLJUČEVANJE – VPLIV KOMUNIKACIJE NA DRUŽBENIH MEDIJIH NA LEGITIMNOST OBOROŽENIH SIL
#INCLUSION – THE IMPACT OF SOCIAL MEDIA COMMUNICATION ON THE LEGITIMACY OF ARMED FORCES

Švicarske oborožene sile so kot del demokratičnega sistema odvisne od legitimnosti, pri čemer so demokracija, legitimnost in javnost tesno povezane. Iz tega sledi, da morajo biti prepoznavne v javni sferi, saj jih tako državljani v okviru premišljene razprave nadzorujejo in upravičujejo ter sprejemajo sporazumne politične odločitve. V luči tega postane pomen političnega komuniciranja, vključno s komuniciranjem švicarskih oboroženih sil, očiten, saj je najpomembnejša podlaga za procese politične legitimacije. Z družbenimi mediji švicarske oborožene sile dobijo nov način komuniciranja in neposrednega sodelovanja s prebivalstvom, kar jih lahko približa ljudem in jih vključi v dialog. To prispeva k transparentnosti švicarskih oboroženih sil, s komuniciranjem na družbenih medijih pa lahko vplivajo na svoj boljši ugled in večjo legitimnost. Da bi se izmeril učinek komuniciranja na družbenih medijih, je bila izvedena raziskava pri švicarskih uporabnikih interneta. Na podlagi te je bil opredeljen model strukturnih enačb, ki s svojimi učinki utemeljuje trditev, da navzočnost na družbenih medijih švicarskim oboroženim silam koristi. Tako lahko širijo svoj doseg in vplivajo na povečanje svoje legitimnosti.
Ključne besede: Legitimnost, ugled, komunikacija, družbeni mediji, švicarske oborožene sile.

The Swiss Armed Forces (SAF), as part of a democratic system, depends on legitimacy. Democracy, legitimacy and the public are closely connected. In the public sphere the SAF need to be visible; it is where they are controlled and legitimated by the citizens, as part of a deliberative discussion in which political decisions are communicatively negotiated. Considering this, the meaning of political communication, including the SAF’s communication, becomes obvious as it forms the most important basis for political legitimation processes. Social media provide a new way for the SAF to communicate and interact directly with the population. The SAF’s social media communication potentially brings it closer to the people and engages them in a dialogue. The SAF can become more transparent and social media communication may increase its reputation and legitimacy. To measure the effects of social media communication, a survey of the Swiss internet population was conducted. Based on this data, a structural equation model was defined, the effects of which substantiate the assumption that the SAF benefits from being on social media in terms of broadening its reach and increasing legitimacy values.
Keywords: Legitimacy, reputation, communication, social media, Swiss Armed Forces.

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.3
Nina Raduha
STRATEŠKE KOMUNIKACIJE KOT PRILOŽNOST VODITELJEV NATA IN DRŽAV ČLANIC NATA
STRATEGIC COMMUNICATIONS AS A NATO AND NATO NATIONS’ LEADERSHIP OPPORTUNITY

Globalno strateško okolje se je v zadnjem času dramatično spremenilo. Živimo v kompleksnem informacijskem okolju, v katerem se spoprijemamo s hibridnimi grožnjami, terorizmom, informacijskim bojevanjem, kibernetičnimi grožnjami, neregularno vojno, množičnimi migracijami idr. V takem okolju je moralo Severnoatlantsko zavezništvo poiskati pameten odgovor na pojavljajoče se varnostne izzive sodobnega. S tem namenom je bil sprejet Natov koncept strateških komunikacij, ki bi lahko okrepil povezljivost in učinkovitost zavezništva z usklajevanjem komuniciranja, informacij in vseh drugih vojaških aktivnosti.
V članku je opisan Natov koncept strateških komunikacij (StratCom) zaradi zagotovitve boljšega poznavanja in razumevanja koncepta, zmogljivosti in procesov. Razložena je tudi vloga odgovornosti in priložnosti voditelja oziroma poveljnika pri uveljavitvi, izvajanju, vodenju in uporabi Natovega koncepta strateških komunikacij.
Ključne besede: Nato, strateške komunikacije, strateško komuniciranje, voditeljstvo, poveljniška odgovornost.

The global strategic environment has dramatically changed. We live in a highly complex information environment, where we are facing hybrid threats, terrorism, information confrontations, cyber threats, irregular war, massive migration and so on. In this environment, the Alliance needed to adapt and enhance the speed, connectivity and effectiveness of its Strategic Communications (StratCom) effort, which was created as NATO’s smart answer to the challenging information environment we live in.
This article describes the NATO Strategic Communications concept to provide deeper understanding and increase knowledge of the context, tools, capabilities and processes conducted within the frame of it. The article explains the role, responsibility and opportunity leaders at every level have in conducting, leading, implementing and using the NATO concept of Strategic Communications.
Keywords: NATO, strategic communications, StratCom, leadership, commander responsibility.

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.4
Glen Segell
INFORMACIJSKO BOJEVANJE Z MEHKO IN TRDO MOČJO: PRIMER IZRAELA IN HAMASA
INFORMATION WARFARE BY MEANS OF SOFT AND SHARP POWER: THE CASE OF ISRAEL AND HAMAS

Informacijsko bojevanje je vrsta strateškega komuniciranja z modeli moči, kot sta mehka in trda moč. Raziskava je pokazala, da veljata teoretični okvir in domneva, da najpomembnejši modeli moči ne vključujejo le zmožnosti, zmogljivosti in namena, temveč tudi sredstva, metode ali tehnike držav in nedržavnih akterjev. Primer spora med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki je trajal od decembra 2017 do marca 2018, kaže na to, da Izrael uporablja mehko, Hamas pa trdo moč. V članku analiziramo modele moči, nato pa z metodologijo pripovedi in protipripovedi Izraela in Hamasa predstavimo njihov način informacijskega bojevanja. Hamas si je kot nedržavni akter sicer pridobil naklonjenost javnosti, vendar tega ni znal izkoristiti za doseganje drugih ciljev. Zmaga v informacijski bitki z bodisi mehko ali trdo močjo namreč še ne pomeni, da je konflikt končan. V sklepu ugotavljamo, da nedržavni akterji, kot je Hamas, ki se bolj nagibajo k nadzoru kot k odprtosti, manj uporabljajo mehko moč. Namesto tega poskušajo odvračati pozornost s trdo močjo, tako da vplivajo na najpomembnejše načine izražanja ter manipulirajo z množičnimi mediji in občutljivostjo javnosti. V primerjavi z njimi države, na primer Izrael, za doseganje svojih ciljev uporabljajo privabljanje in prepričevanje, torej mehko moč. V obeh primerih je treba v zavest publike, kamor spadajo svetovni voditelji, splošno prebivalstvo in medijske hiše, le usidrati neko prepričanje, čeprav brez dejstev.
Ključne besede: Strateško komuniciranje, informacijsko bojevanje, Hamas in Izrael, mehka in trda moč.

Information warfare is a type of strategic communication realized through models of power such as soft and sharp power. Investigation provides evidence sustaining the theoretical framework and premise that the essential models of power are not just the ability, capability and intent, but also the means, method or technique of both states and non-state actors. The example of a dispute between Israel and Hamas in Gaza, from December 2017 to March 2018, shows Israel wielding soft power and Hamas wielding sharp power. This article reviews the models of power, then uses the methodology of the narrative and counter-narrative of Israel and Hamas to show their information warfare campaign. Hamas, a non-state actor, succeeded in gaining sympathy, but was unable to utilize this to further any other objectives. Winning an information battle by soft or by sharp power does not mean that the conflict is over. The conclusion shows that non-state actors, e.g. Hamas, that prioritize control over openness are deficient in soft power projection, so use sharp power to create distraction by the key attributes of expression and manipulation of mass media and public sensitivities, rather than by the attraction and persuasion (soft power) used by states, e.g. Israel. In both, all that is required is to instil a perception, even without facts, in the minds of the audience, which includes global leaders, the mass population and media outlets.
Keywords: Strategic communication, information warfare, Hamas and Israel, soft and sharp power.

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.5

Esmeralda Kleinreesink
VOJAŠKE AVTOBIOGRAFIJE: JIH SPODBUJATI, ODSVETOVATI ALI PREZRETI?
MILITARY AUTOBIOGRAPHIES: ENCOURAGE, DISCOURAGE OR IGNORE?

Eden izmed vsakih 6000 napotenih vojakov kmalu po končani napotitvi na mednarodno operacijo ali misijo objavi avtobiografsko knjigo o svojih izkušnjah. Vojaški spomini so torej neizogibna posledica napotitev. Kako naj se obrambne organizacije odzovejo na te vojaške avtorje? Ali naj jih spodbujajo, odvračajo od pisanja ali ignorirajo? Na to vprašanje v tem članku ponujamo argumentiran odgovor. Navajamo profile vseh pisateljev vojaških spominov iz Afganistana, ki prihajajo iz sedmih držav, in sicer ZDA, Združenega kraljestva, Nemčije, Kanade, Avstralije, Belgije in Nizozemske, ter vrste zgodb, ki jih pišejo. Majhna večina piše pozitivne zgodbe. Negativne zgodbe opisujejo predvsem razočaranje nad tem, kako je obrambna organizacija ali družba na splošno poskrbela za udeležence, ter izkušnje s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Zanimivo se izkaže, da je na podlagi vrste dela in tega, ali pripadniki še vedno delajo za obrambno organizacijo, mogoče napovedati, ali bo pisatelj napisal pozitivno ali negativno zgodbo. Priporočljivo je, da vojaške organizacije, ki si želijo objavo pozitivnih knjig, še posebej spodbujajo k pisanju individualno napotene pripadnike, ki delujejo na področju bojne podpore in so pripadniki stalne sestave.
Ključne besede: Vojaški pisatelji, Afganistan, spomini, avtobiografije, veterani.

Of every 6,000 soldiers deployed, one publishes an autobiographical book about their experiences shortly after the war. Military memoirs are therefore an inescapable consequence of deployments. How should defence organizations react to these soldier-authors: should they be encouraged, discouraged, or ignored? A substantiated answer to that question is given in this article by providing a profile of all writers of military Afghanistan memoirs from seven countries (the US, the UK, Germany, Canada, Australia, Belgium and the Netherlands) and the kind of plots they write. A small majority write positive plots. The negative ones specifically deal with disillusionment about the care the defence organization or society at large provided, and experiences with Post-Traumatic Stress Disorder (PTSD). It is interesting that it proves to be possible to predict whether a writer will write a positive or a negative plot based on the type of work they do and whether they still work for the defence organization. Military organizations interested in getting positive books published are advised to particularly encourage writing by individually deployed personnel who work in combat support positions and are on active service.
Keywords: Military writers, Afghanistan, memoirs, autobiographies, veterans.

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.6
Paul Ellis
Ric Cole
POTREBA PO DEJAVNEJŠEM SODELOVANJU IN BOLJŠIH KOMUNIKACIJAH V SVETU, V KATEREM VLADA STALNA KONKURENCA
THE NEED TO IMPROVE ENGAGEMENT AND COMMUNICATIONS IN A WORLD THAT IS IN A STATE OF PERSISTENT COMPETITION

Vsak, ki se danes ukvarja s komunikacijami, se spoprijema s hitrim informacijskim okoljem, tehnološko pismeno publiko in svetovnimi razmerami, v katerih vlada stalna konkurenca. Pri tem se državni in nedržavni akterji namenoma vključujejo v kognitivno domeno.
Da bi bile strateške komunikacijske in informacijsko delovanje učinkoviti, je torej nujno, da se zavedamo potrebe po izboljšanju veščin dejavnega sodelovanja in komunikacije.
V članku obravnavamo spreminjajočo se dinamiko, ki vpliva na strateške komunikacije, predvsem na vpliv globalnih omrežij in družbenih medijev. Preučujemo načine, kako povečati učinkovitost z boljšim zgodbičenjem, in zaključujemo z vpogledom v vlogo in koristnost tako imenovane simulacijske skupine nasprotnika za informacijsko delovanje (Red Information Operations Team).
Trdimo, da čeprav so se številni vidiki teh razmer spremenili in se še spreminjajo, veliko temeljnih načel učinkovitega komuniciranja ostaja stalnica od vsega začetka civilizacije. Če se osredotočimo na te bistvene elemente zgodbičenja in jih uporabimo v našem sodobnem okolju, bomo pri podpiranju svojih strateških in taktičnih ciljev veliko učinkovitejši.
Ključne besede: Strateške komunikacije, stalna konkurenca, aktivno sodelovanje, zgodbičenje, kognitivna pristranskost, informacijsko delovanje, simulacijske skupine nasprotnika.

Anyone involved in communications today is faced with a fast-paced information environment, a technologically enabled ‘audience’, and a global situation that has evolved into a state of constant competition, with state and non-state actors deliberately engaging in the cognitive domain.
For Strategic Communications and Information Operations to be effective, it is imperative that we recognize the need to improve engagement and communication skills.
This article looks at the changing dynamics affecting Strategic Communications, especially the impact of global networks and social media, how to increase effectiveness through better storytelling, and concludes by looking at the role and benefit of a Red Information Operations Team.
We assert that, while many aspects of this situation have and continue to change, many of the fundamental principles of effective communication have been with us since the earliest days of civilization. If we focus on these essential elements of storytelling and apply them to our modern-day environment, we will be far more effective in support of our strategic and tactical objectives.
Keywords: Strategic Communications; Persistent Competition, Engagement, Storytelling, Cognitive Biases, Information Operations, Red Teaming.

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.R
Liliana Brožič
RECENZIJA
O SMERNICAH ZA PRIHODNOST NA PODROČJU STRATEŠKEGA KOMUNICIRANJA

DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.RE
Liliana Brožič
REVIEW
THE FUTURE DIRECTIONS OF STRATEGIC COMMUNICATION