Pripadniki sil Slovenske vojske so v torek, 24. septembra, na Geometrijskem središču Slovenije (GEOSS) začeli drugi del pohoda po mednarodni spominski poti zavezništva Vranov let, ki jih bo v tem delu poti vodil do Otoka pri Metliki. Pri tem so se jim pridružili pripadniki britanske vojske kot predstavniki enega od narodov osvobojenih ujetnikov, ki so sicer prihajali iz Avstralije, Nove Zelandije, Velike Britanije ter ZDA.
Pred začetkom pohoda je zbrane na spominski slovesnosti nagovoril generalmajor Dobran Božič. Poudaril je, da nosi projekt Vranov let močno sporočilo sodelovanja. Zaznamovala ga je skupna solidarnost, ki je najmočnejše orožje zoper tiranijo. Zavezništva, stkana v težkih časih so, po njegovih besedah, postala temelj za izgradnjo pravične družbe in vladavine prava.
Pohod, s katerim se ohranja tradicija prijateljstva in medsebojna podpora z zavezniškimi državami, organizirata Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov med NOB in Zveza slovenskih častnikov. Pot je zato načrtovana po zemljevidu, ki ga je objavil Ralph F. Churches v svoji knjigi Vranov let v svobodo, in je enaka poti, ki so jo prehodili zavezniški vojni ujetniki pred 80 leti. Pohod bodo sklenili z udeležbo na slovesnosti v soboto, 28. septembra, ob 11. uri na Otoku pri Metliki.
Letos mineva 80 let od osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov, nameščenih v taborišču vojnih ujetnikov in delovnih taboriščih v Mariboru. Osvobojeni so bili 30. in 31. avgusta 1944 v Ožbaltu in na Bistriškem Pohorju. Ob spremstvu slovenskih partizanov so v težkih razmerah čez okupirano ozemlje in preko Save prehodili 273 kilometrov dolgo pot do partizanskega letališča Otok pri Metliki, od koder so bili z letali Dacota DC-3 prepeljani v zavezniško bazo Bari v Italiji.
Fotografije: Zvone Vrankar
