Ob polovici leta 2024 na nalogah ohranjanja miru v mednarodnih operacijah in na misijah preživlja približno 300 pripadnic ter pripadnikov Slovenske vojske. Ti v skladu s sklepi Vlade Republike Slovenija delujejo v mednarodnih operacijah in na misijah Nata, EU, ZN ter globalne koalicije, s čimer se Slovenija odgovorno in solidarno odziva na aktualna varnostna tveganja.
Težišči delovanja Slovenske vojske sta Balkan in vzhodno krilo zavezništva, sicer pa k miru ter varnosti prispeva v 12 mednarodnih operacijah in na misijah v 12 državah. Od leta 1997 so bili njene pripadnice in pripadniki na nalogah v službi miru več kot 16.000-krat.
V Natovi operaciji Kfor na Kosovutrenutno deluje 108 pripadnic in pripadnikov 49. slovenskega kontingenta, ki so konec aprila prevzeli naloge zagotavljanja varnega ter stabilnega okolja in svobode gibanja. Leta 2022 se je zaradi racionalizacije kadrovskih in logističnih virov spremenilo težišče delovanja slovenskega kontingenta v operaciji Kfor. Odpoklicani so bili kinetični, podporni in štabni del, ki so delovali na območju regionalnega poveljstva Zahod v vojaški bazi v Peći. Prav tako je Slovenska vojska nehala popolnjevati skupini za povezavo in nadzor (LMT) na območju regionalnega poveljstva Zahod. V skladu z novo strukturo pripadniki SVNKON delujejo na območju regionalnega poveljstva Vzhod (RC-E). Nastanjeni so v vojaških bazah v Prištini, Novem Selu in Uroševcu. Njihove naloge obsegajo opravljanje nalog v poveljstvih Kfor, povezovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, mednarodnimi organizacijami na Kosovu, z lokalnim prebivalstvom vseh etničnih skupin ter zbiranje in posredovanje obveščevalnih podatkov.
Nato je na Kosovu prisoten od leta 1999. Zavezniška podpora sil Kfor na Kosovu poteka na podlagi Resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1244 in vojaškega tehničnega sporazuma. Slovenska vojska je svoje pripadnike na Kosovo prvič napotila januarja 2000.
Skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije o sodelovanju Republike Slovenije v Začasni administrativni misiji ZN na Kosovu z marca 2023 v okviru UNMIK deluje en pripadnik Slovenske vojske.
V BiH 25 pripadnic in pripadnikov 49. slovenskega kontingenta deluje v Natovem poveljstvu Sarajevo in operaciji EUFOR Althea. V Natovem poveljstvu Sarajevo zagotavljajo pomoč BiH pri implementaciji vojaškega vidika reform varnostnega sektorja, svetujejo vladnim organom BiH pri reformi obrambnega sektorja in usklajujejo dejavnosti ter pomoč pri implementaciji sprejetih ciljev v okviru Partnerstva za mir.
Operacija EUFOR Althea podpira celovit pristop EU do BiH s podporo oblasti BiH pri zagotavljanju varnega in stabilnega okolja ter podpore pri usposabljanju in vajah obrambnih sil BiH. Marca 2021 je Slovenska vojska prevzela hišo LOT (Liaison and Observation Team) v Banjaluki. Skupina za povezave in opazovanje deluje v okviru EUFOR Althea. Gre za prvo misijo Slovenske vojske, na kateri pripadniki živijo in delajo zunaj urejenih vojaških baz.
Glavne naloge vojaške povezovalne pisarne (Military Liaison Office – MLO) v Beogradu, kjer deluje pripadnik Slovenske vojske v 12. slovenskem kontingentu, so svetovanje, spremljanje, usklajevanje in sodelovanje v programu Partnerstvo za mir za Srbijo ter povezava z drugimi deležniki na Balkanu, ki vključuje Kosovo, BiH ter Severno Makedonijo.
V Natovi operaciji Okrepljena prednja prisotnost (Enhanced Forward Presence – eFP) so naloge v Latviji junija prevzeli pripadniki 15. slovenskega kontingenta. Delujejo pod vodstvom Kanade kot vodilne države bataljonske bojne skupine, ki jo sestavljajo še pripadniki Albanije, Italije, Islandije, Češke, Črne gore, Severne Makedonije, Poljske, Slovaške in Španije. Pripadniki Slovenske vojske sodelujejo pri izvajanju mirnodobnih aktivnosti sil eFP, in sicer vaj, usposabljanj, premikov za zaščito lastnih sil ter pri civilno-vojaškem sodelovanju. V slovenskem kontingentu je 36 pripadnikov Slovenske vojske, glavnino kontingenta pa sestavlja izvidniški vod z dodanima oddelkoma pripadnikov obrambnih sil Črne gore in Severne Makedonije.
Na vrhu Nata v Varšavi julija 2016 so voditelji držav in vlad vseh zaveznic soglasno sprejeli odločitev o namestitvi štirih večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin (BBSk) t. i. Okrepljene prednje prisotnosti v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem. Republika Slovenija je prispevek kontingenta z do 50 pripadniki Slovenske vojske najavila oktobra 2016 na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Zavezništvo se tako odziva na bistveno spremenjeno varnostno okolje, dinamiko in tveganja v svoji vzhodni soseščini. Aktivnosti eFP izražajo jasno odvračalno sporočilo, da se bo zavezništvo odzvalo tam, kjer in ko je to treba, oziroma da bo vsakršna agresija proti katerikoli zaveznici odvrnjena z ustreznim skupnim vojaškim odzivom.
V mednarodni Natovi operaciji Okrepljena pozornost (enhanced Vigilance Activities – eVA) so junija naloge na Slovaškem prevzeli pripadniki petega slovenskega kontingenta s 109 pripadniki, ki delujejo v okviru poveljstva mednarodne bojne skupine. V dejavnostih Okrepljene pozornosti poleg Slovenije sodelujejo Španija kot vodilna država, Češka, Slovaška, Združene države Amerike, Portugalska, Romunija in Turčija. Glavnino kontingenta predstavlja lahka motorizirana pehotna četa. Pripadniki Slovenske vojske sodelujejo pri izvajanju mirnodobnih aktivnostih v okviru zagotavljanja vzdrževanja pripravljenosti v podporo celoviti in okrepljeni odvračalni ter obrambni drži zavezništva. To vključuje vaje, usposabljanja in druge mirnodobne aktivnosti, vključno z ukrepi za zaščito sil bojne skupine. Vzpostavitev teh enot je bila glede na rusko agresijo na Ukrajino podprta na najvišji politični ravni v zavezništvu, vključno z Republiko Slovenijo, zato sodelovanje v tem okviru izraža solidarnost, odgovornost in verodostojnost Republike Slovenije kot članice Nata pri krepitvi zavezniške, odvračalne ter obrambne drže.
V operaciji Neomajna odločenost (Operation Inherent Resolve – OIR) globalne protiteroristične koalicije zoper Daesh v severnem Iraku pripadnika desetega slovenskega kontingenta v Erbilu oz. Kurdistanu svetujeta in mentorirata pripadnike varnostnih sil iraškega Kurdistana. S prispevkom na misiji je Slovenija vključena v reševanje glavnih globalnih izzivov, ki se nanašajo tudi na slovensko nacionalno varnost, in sicer nelegalne migracije, begunsko problematiko ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, pri njihovem izvoru.
Februarja 2016 je Vlada RS sprejela sklep o sodelovanju Republike Slovenije v globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh s prevzemom častniške dolžnosti v poveljstvu koalicije, ki deluje pri vojaškem poveljstvu Združenih držav Amerike v Tampi, in z delovanjem v severnem Iraku.
Na misijo Organizacije združenih narodov UNTSO (United Nations Truce Supervision Organization) sta napotena dva pripadnika Slovenske vojske, ki opravljata enoletno misijo v okviru 25. slovenskega kontingenta. V mirovni operaciji, ki je bila ustanovljena leta 1948 in je tako najstarejša misija Združenih narodov, naloge vojaških opazovalcev opravljata v Izraelu in Libanonu. Območje delovanja obsega Bližnji vzhod, in sicer Izrael, Sirijo, Libanon, Jordanijo ter Egipt. Njihova naloga je nadzor spoštovanja resolucije Združenih narodov št. 1701 o prenehanju sovražnosti med sprtima stranema. Glavne naloge vojaških opazovalcev so patruljiranje ob razmejitveni tako imenovani modri črti in v naseljih v južnem Libanonu, sestanki s predstavniki lokalnih oblasti, preiskovanje incidentov, delo v opazovalnicah in inšpekcijski nadzori na Golanskem višavju. Slovenska vojska v tej operaciji sodeluje od oktobra 1998.
V operaciji EUNAVFOR MED Irini od 1. aprila dolžnost opravljata dva pripadnika v okviru osmega slovenskega kontingenta v štabni strukturi operativnega poveljstva operacije (Operational Headquarters – OHQ) s sedežem v Rimu. Glavni cilji operacije so preprečevanje tihotapljenja orožja za Libijo v skladu s sprejetimi resolucijami Združenih narodov, omejitev nedovoljenega izvoza nafte in njenih derivatov iz Libije, motenje tihotapljenja in trgovskih mrež v južnem delu osrednjega Sredozemlja ter krepitev zmogljivosti in podpora usposabljanju pripadnikov libijske obalne straže ter mornarice.
Na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve je bila 17. februarja 2020 sprejeta politična deklaracija o koncu operacije EUNAVFOR MED Sophia. Sprejeli so tudi odločitev o oblikovanju nove vojaške operacije EU v Sredozemskem morju, poimenovano Irini. Vlada RS je podprla pomembno vlogo EU pri uresničevanju dogovorov berlinskega procesa v Sredozemlju in napovedala nadaljevanje sodelovanja tudi v operaciji Irini.
Slovenska vojska je v začetku aprila v Natovo pomorsko operacijoEgej napotila prvega pripadnika. Glavno poveljstvo operacije je Združeno zavezniško mornariško poveljstvo (Headquarters Allied Maritime Command – HQ MARCOM) v Londonu oziroma Northwoodu v Veliki Britaniji (kot operacija OHQ Egejsko morje). Gre za prvi del napotitve, ki bo v nadaljevanju vključeval še vkrcanje pripadnikov na vojaške ladje zavezniških držav iz Natove stalne pomorske skupine, ki opravlja naloge v Egejskem morju. Pripadnik v poveljstvu opravlja naloge v okviru enoletnega mandata, vkrcanja pripadnikov na vojaške ladje pa bodo kratkotrajna.
V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije pripadniki Slovenske vojske sodelujejo v mednarodnih prizadevanjih za spoprijemanje s humanitarno krizo v Egejskem morju, opravljajo obveščevalne, opazovalne, nadzorne ter izvidniške naloge v teritorialnih vodah Grčije in Turčije ter mednarodnih vodah ob upoštevanju mednarodnega prava oziroma pomorskega mednarodnega prava, sklenjenih sporazumov in nacionalne zakonodaje države gostiteljice.
Nato se je mednarodnim prizadevanjem spoprijemanja z begunsko in migrantsko problematiko pridružil februarja 2016 na pobudo Nemčije, Grčije ter Turčije. Z obveščanjem, opazovanjem in izvidovanjem sodeluje pri prizadevanjih omejitve nezakonite trgovine z ljudmi ter pri nezakonitih migracijah. Pri tem sodeluje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex ob upoštevanju mednarodnega ter pomorskega prava.
EUNAVFOR Aspides
Junija je Slovenska vojska na šestmesečno delovanje v operaciji EUNAVFOR Aspides napotila pripadnika, ki bo opravljal naloge v štabni strukturi operativnega poveljstva operacije Aspides (OHQ) v grškem mestu Larisa. Slovenska vojska v tej operaciji sodeluje na podlagi sklepa Vlade RS o sodelovanju Slovenske vojske v operaciji EU za pomorsko varnost za zaščito svobode plovbe v zvezi s krizo v Rdečem morju z dne 24. aprila 2024.
EUNAVFOR Aspides je vojaška varnostna operacija EU, ki v okviru skupne varnostne in obrambne politike prispeva k zaščiti svobode plovbe ter zagotavljanju pomorske varnosti, zlasti za trgovska in komercialna plovila, ki plujejo po glavnih pomorskih komunikacijskih poteh v ožini Bab el Mandeb in Hormuški ožini, mednarodnih vodah Rdečega in Arabskega morja, Adenskem zalivu ter mednarodnih vodah Omanskega in Perzijskega zaliva. Operacija, vzpostavljena 19. februarja 2024 z mandatom enega leta, v okviru svojega obrambnega mandata zagotavlja ozaveščanje o razmerah na morju in spremlja plovila ter jih ščiti pred morebitnimi večdimenzionalnimi napadi na morju. Operacijo vodi Grčija, taktično poveljstvo operacije na poveljniški ladji (FHQ) pa je v odgovornosti Republike Italije.
EUMAM Ukrajina
Slovenska vojska je maja 2023 v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije vključila v misijo EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EU Military Assistance Mission in support of Ukraine). Cilj misije je usposabljanje pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil in tako večanje njihove zmogljivosti oziroma odpornosti. Na misiji deluje 30 pripadnikov tretjega slovenskega vojaškega kontingenta.
Maja se je po vrnitvi zadnjega pripadnika Slovenske vojske končalo delovanje na misiji EU za usposabljanje oboroženih sil Malija (EU Training Mission). Slovenska vojska je na misiji sodelovala od marca 2013.