Mednarodne operacije in misije

Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila v operacijo kriznega odzivanja 14. maja 1997, in sicer na humanitarno operacijo Alba v Albaniji. Od takrat je SV opravila približno 15.000 napotitev v različnih 25 mednarodnih operacij in misij. Z več kot petimi odstotki stalne sestave Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah se uvrščamo med zaveznice, ki nadpovprečno prevzemajo operativno breme. Februarja 2007 je Slovenska vojska prvič v svoji zgodovini v operacijo napotila enoto velikosti bataljona, ki je prevzela lastno območje odgovornosti in poveljevala pripadnikom tuje vojske, članice zveze Nato.

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2023 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2022 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2021 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2020 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2019 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2018 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2017 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2016 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2015 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2014 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2013 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2012 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2011 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2010 (PDF)

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske v letu 2009 (PDF)

Z varnostnega, zunanjepolitičnega, gospodarskega in drugih vidikov je za nas strateškega pomena območje Zahodnega Balkana. Težišče operativnega delovanja Slovenske vojske v tujini zato ostaja v tej regiji, kjer stabilizacijski, reformni in evroatlantski integracijski procesi še niso končani. Slovenski kontingent v operaciji KFOR na Kosovu podpira mednarodna varnostna prizadevanja in razvoj kosovskih varnostnih institucij. Dejavni smo v operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, katere osnovno poslanstvo je podpora tamkajšnjim oblastem in institucijam pri vzdrževanju varnega in stabilnega okolja. Aktivni smo v Natovem poveljstvu v Sarajevu ter v zavezniških povezovalnih pisarni v Beogradu, prek katerih državam gostiteljicam zagotavljamo podporo pri izvajanju obrambno-varnostnih reform in približevanju evroatlantskim integracijam oziroma sodelovanju z njimi.

S sodelovanjem Slovenske vojske v Natovih večnacionalnih bojnih skupinah v Latviji in na Slovaškem prispevamo k zavezniški odvračalni in obrambni drži kot skupnemu odzivu Nata na spremenjeno varnostno okolje v njegovi vzhodni soseščini. Ti ukrepi povečujejo pripravljenost, odvračajo agresijo in jasno kažejo trdno zavezanost Nata k obrambi vseh zaveznic.

Pri napotenih kontingentih v Latvijo tesno sodelujemo s Črno goro in Severno Makedonijo, in njune oddelke integriramo v slovenske kontingente, kar krepi mentorsko vlogo Slovenije v MOM.  

V maju 2023 se je po sklepu vlade Slovenska vojska vključila v Misijo Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (angleško The EU Military Assistance Mission in support of Ukraine). Cilj misije je usposabljanje pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil ter s tem povečevanje njihove zmogljivosti in odpornosti.

Ker se zavedamo globalnih varnostnih izzivov ter pomena skupnega nastopa in solidarnosti pri njihovem naslavljanju, sodelujemo v boju proti Daesh/ISIL v operaciji Neomajna odločnost (Inherent Resolve). Dejavni smo v pomorskih operacijah EUNAVFOR Irini in Aspides, ki sta pomemben del celovitega pristopa Evropske unije pri soočanju z begunsko-migrantsko problematiko in prispevek k zaščiti svobode plovbe ter zagotavljanju pomorske varnosti v Sredozemlju. S podobnimi cilji sodelujemo tudi v Natovi pomorski operaciji Egej. 

Zaradi kompleksnosti, prepletenosti in dolgoročnosti varnostnih in drugih izzivov na Bližnjem vzhodu ohranjamo kontinuiteto sodelovanja na misiji UNTSO.

Enote Slovenske vojske se vključujejo tudi v hitre odzivne sile Nata (NRF) in bojne skupine Evropske unije (EUBG), ki so zmožne izvajati celoten spekter nalog kriznega odzivanja in katerih vloga se v spremenjenem varnostnem okolju močno krepi. Slovenska vojska s sodelovanjem v teh večnacionalnih strukturah izboljšuje povezljivost z zavezniškimi vojskami, odzivnost in zmožnost skupnega delovanja po različnih scenarijih kriznega odzivanja, vključno z aktivnostmi kolektivne obrambe. 

Severnoatlantsko zavezništvo za Republiko Slovenijo, ki nima ustreznih letalskih zmogljivosti, izvaja mirnodobno misijo varovanja slovenskega zračnega prostora (NATO Air Policing). Republika Slovenija za izvajanje misije, ob ohranjanju polne suverenosti v svojem zračnem prostoru, zagotavlja nadzor zračnega prometa in zmogljivosti za iskanje in reševanje. Republika Slovenija v tej misiji z izjemo lastnih stroškov za nadzor zračnega prostora in za zagotavljanje pripravljenosti stalne helikopterske službe iskanja in reševanja nima finančnih obveznosti.